|
ZAKAJ V JAMI?
Jame so ljudje vedno uporabljali kot zaklonišča. Med drugo
svetovno vojno je v Nemčiji, v mestu Ennepetal v Klutert
jami, dr. Spannagel opazil, da so bolniki z bronhialno astmo
in kroničnimi obstruktivnim bronhitisom lažje zadihali. Tako
se je uveljavil naziv SPELEOTERAPIJA, kar pomeni jamska
terapija.
Pod okriljem mednarodne speleološke zveze, pri UNESCO-u,
dejavnost koordinira in strokovno nadzira permanentna
komisija za speleoterapijo.
Ustreznost jame za izvajanje rehabilitacije se verificira z
meritvami. Predpogoj za ustreznost je, da so izolirane od
zunanjih vplivov, ni onesnaženosti, odsotni so fizikalni in
kemijski dražljaji in antigeni.
KAKŠNI SO
UČINKI?
Ugodni mikroklimatski pogoji ob visoki koncentraciji
aeroslov, negativnih ionov in nizkimi dozami radonskega
sevanja učinkujejo:
- protivnetno
- razredčijo sluz
- olajšajo izkašljevanje
- relaksirajo mišice dihalih poti
- izboljšajo prehodnost dihal
- izboljšajo samočiščenje dihalnih poti
- izboljšajo splošno odpornost organizma
- itd.
Vse te spremembe pripomorejo, da bolnik lažje zadiha ob
manjši uporabi zdravil. Tudi poslabšanja po rehabilitaciji v
tem programu so redkejša. To pomeni, da so pozitivni
rezultati tako medicinski kot tudi socialno-ekonomski.
PRI KATERIH
BOLNIKIH?
Učinki rehabilitacije v teh posebnih klimatskih pogojih (SPELEOTERAPIJA)
se najbolj kažejo pri:
-
bolnikih z bronhialno astmo
- bolnikih s kroničnimi obstruktivnimi pljučnimi
boleznimi
Koristi tudi pri bronhiektazijah ter pri raznih patoloških
stanjih prsnega koša z oteženim izkašljevanjem. Starost
bolnikov naj bi bila od 15. leta dalje oz. je merilo
sposobnost aktivnega spremljanja programa.
|
